Ko smo pod stresom nam ljudem odgovarja, da imamo vsaj nekaj pod nadzorom. To nam krepi ob\u010dutek obvladljivosti situacije in lastne kompetentnosti. Pogosto smo dele\u017eni stresnih situacij, ki so pogojene s strani zunanjih dejavnikov in na katere neposrednega vpliva nimamo. Na kaj pa imamo lahko takrat vpliv? Nase, na\u00a0 svojo razlago situacije, svoje do\u017eivljanje, do dolo\u010dene mere tudi na lastne telesne odzive. Res je, da gre nekaterim to bolj\u0161e, nekaterim slab\u0161e od rok. Dobra novica pa je ta, da se lahko marsikatere strategije spoprijemanja s stresom tudi priu\u010dimo.<\/p>\n
Ali veste kateri od telesnih procesov sicer poteka nezavedno, a je hkrati lahko pod vplivom na\u0161e lastne volje? DIHANJE<\/p>\n
Dihanje vpliva na delovanje avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema \u2013 po\u010dasno in globoko dihanje ga uravnote\u017ei in nam pomaga, da se sprostimo.\u00a0Stalna zaskrbljenost in do\u017eivljanje stresov, odsotnost zadostne telesne aktivnosti in sede\u010d \u017eivljenjski slog hkrati s pove\u010danjem hitrosti dihanja pa spremenijo dihanje v plitvej\u0161e, prsno.<\/p>\n
Zato “trenirajmo” trebu\u0161no dihanje!<\/p>\n
Zakaj se izmed vseh tehnik spro\u0161\u010danja odlo\u010diti prav za dihalne vaje?<\/p>\n
Namen vaje je ozavestiti trenutni dihalni vzorec ter krepiti sposobnost zavestnega usmerjanja dihanja z namenom sprostitve in izbolj\u0161anja psihofizi\u010dnega po\u010dutja.<\/p>\n
Pozor! Priporo\u010dljivo je, da smo med vajo ves \u010das pozorni na telesne ob\u010dutke, ki so prisotni. \u010ce se pojavi kakr\u0161no koli nelagodje, je potrebno vajo prekiniti.<\/p>\n
Redna vadba je klju\u010dna in vpliva na hitrost ter globino sprostitve.<\/p>\n