NOSEČNICE, TELESNA DEJAVNOST IN VADBA ZA MIŠIČNO MOČ

NOSEČNICE, TELESNA DEJAVNOST IN VADBA ZA MIŠIČNO MOČ

NOSEČNICE, TELESNA DEJAVNOST IN VADBA ZA MIŠIČNO MOČ

V želji po ustvarjanju družine se ženske srečujemo z obdobjem pričakovanja svojih naslednikov, z obdobjem nosečnosti. Čeprav naj bi čas nosečnosti predstavljal pozitivno izkušnjo vsake bodoče mame, v tem času v telesu prihaja do ogromno sprememb, ki so lahko anatomske, fiziološke ali psihološke. Nekatere spremembe na nosečnico delujejo pozitivno, spet druge negativno. Ena izmed glavnih sprememb tega obdobja je pridobivanje telesne teže, ki poleg spremembe v koncentraciji določenih hormonov, doprinaša k vplivu na mišično-skeletni sistem. S povečevanjem telesne teže se nosečnici spremeni težišče telesa, s tem pa obremenitve na hrbtenico in ostale sklepe. S spremembo težišča telesa in pridobljeno telesno težo, se poveča možnost različnih bolečinskih stanj, ki se pri nosečnici pojavijo (1).

 

Nosečnost ni bolezen, zato so priporočila za vadbo bodoče mamice podobna priporočilom za zdravo odraslo populacijo. Pomembno je poznati svoje zdravstveno stanje in morebitne zaplete ter težave, ki so se pojavile z nastopom nosečnosti. Potrebno je vedeti pri katerih stanjih nosečnica sme vaditi in v katerih primerih je vadba odsvetovana. V primeru, da je nosečnica zdrava, telesna dejavnost ugodno vpliva na zdravje ženske in njenega ploda (2). Še bolj kot to, kako je nosečnica aktivna v času nosečnosti, je pomembno v kakšnem psiho-fizičnem stanju ženska vstopa v čas svoje nosečnosti (3).

 

Že dlje časa je jasno, da se nosečnicam vadbe za mišično moč ni potrebno izogibati in je pravzaprav v času pričakovanja novega družinskega člana nepogrešljiv del njenega urnika telesne dejavnosti. Kombinirana vadba, kjer vključimo aerobno vadbo in vadbo za mišično moč je dokazano bolj učinkovita kot aerobna aktivnost sama, ko govorimo o nosečnicah (4). Cilji vadbe za moč v nosečnosti naj bodo predvsem pri začetnicah izboljšanje telesne drže z namenom zmanjševanja bolečin v ledvenem predelu hrbta, krepitev antigravitacijskih mišic, ki so v času povečanja telesne mase še posebej obremenjene, lažji porod in hitrejša rehabilitacija po porodu (5). Ob redni vadbi se zmanjša pojav bolečin v medeničnem obroču in pojav urinske inkontinence (2). Tako kot pri ostalih vrstah vadbe, je tudi pri vadbi za mišično moč pomembno, da je ta dobro načrtovana, pravilno izvedena in strokovno nadzorovana.

 

VARNA VADBA V NOSEČNOSTI, ki vključuje aerobno vadbo, vadbo za mišično moč in ravnotežje ter učenje funkcionalnih gibanj se izvaja 2-krat tedensko v Zdravstvenem domu Črnomelj – Centru za krepitev zdravja in je za nosečnice brezplačna oz. krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (KZZ). Priporoča se vključitev po 12. tednu nosečnosti. Za več informacij oziroma prijavo na vadbo: meta.rovan@zd-crnomelj.si, tel.: 07 30 61 755 ali 07 30 61 723.

 

 

 

  1. Piper, T.J., Jacobs, E., Haiduke, M., Waller, M. in McMillan, C. (2012). Core Training Exercise Selection During Pregnancy. Strength and Conditioning   Journal, 34(1), 55-62.

 

  1. Videmšek, M. idr. (2014). Priporočila za telesno dejavnost nosečnic. Zdravniški Vestnik, 84, 87-98.

 

  1. Szumilewicz, A. in Santos Rocha, R. (2019). Exercise Selection and Adaptations During Pregnancy. Exercise and Sporting Activity During Pregnancy. 231-296.

 

  1. Mottola, M. F. (2019). Canadian guideline for physical activity throughout pregnancy. Journal of Sports Medicine, 52, 1339-1346.

 

  1. Pujol, T. J., Barnes, J. T. in Elder, C. L. (2007). Resistance Training During Pregnancy. National Strength and Conditioning Association, 29(2), 44-46.

Avtor: Meta Rovan, mag. kin., CKZ Bela krajina, ZD Črnomelj